Intervju objavljen v Časopisu Celjan (2008)
Ajša Svetlin je specialistka kitare, ki ta instrument poučuje v Celju. Po uspešno končani akademiji za glasbo v
Ljubljani je nadaljevala študij na Nizozemskem, kjer si je pridobila naziv
specialistke za kitaro, potem pa se zaposlila na Glasbeni šoli Celje. Namesto
koncertiranja se je usmerila v poučevanje kitare, kjer je našla večji izziv.
Ure pouka je začela nadgrajevati z vzpodbujanjem učencev k ustvarjanju lastnih
skladb, dodatnim vajam za razvijanje posluha, kar je popestrilo klasično
poučevanje instrumenta.
Sprašuje: Marjana Florjan
Kaj je vplivalo na odločitev,
da ste svoje učence začeli vzpodbujati k ustvarjanju lastnih skladb?
Moj poklic, poučevanje kitare, učenje tehnike ter preigravanje skladb,
ki so jih napisali drugi, je včasih premalo ustvarjalen in zna biti otrokom
dolgočasen. Začela sem razmišljati, kako bi ga lahko napravila bolj zanimivega.
Najprej sem začela sama ustvarjati, in ko mi je to postalo domače, sem
predstavila svoj način pri pouku kitare še učencem. In odziv je bil navdušujoč.
Prav tako me je k razmišljanju o razvijanju ustvarjalnosti napeljalo
razmišljanje, kakšno bi moralo biti moje življenje, v katerega bi se rada zbudila vsako jutro in
si rekla: Vau – to je to, kar želim!
Kje ste črpali ideje za
spremembe?
Postopke, kako uglasbiti pesmi in pisati lastne skladbe, sem si
izmislila, ko sem začela sama pisati svoje skladbe. Do zamisli pa sem prišla
tudi med poukom. Nato sem ˝skočila˝ še na internet, kjer sem ugotovila, da
veliko kitaristov različnih stilov (neklasičnih) razlagajo podobne postopke
ustvarjanja. Korak za korakom sem začela novosti vpeljevati pri pouku – učenci
so brez težav sledili.
Ali lahko vsak razvije posluh?
Seveda! V glasbeni šoli sicer učijo, kako razvijati relativni posluh.
Pred letom pa sem na internetu sem izbrskala vaje za poučevanje absolutnega
posluha, za katerega je veljalo
prepričanje, da ga imajo le redki. Toda najnovejše ameriške raziskave
kažejo, da ga ima vsak otrok do petega leta. Ameriški učitelj David Lucas Burge
na univerzi predava, kako ga lahko razvije vsak, če si le vzame 10 minut časa
dnevno. Mogoče pri nekaterih traja malo več časa, da ga pridobijo, toda z
vztrajnostjo, kot pri vsaki stvari, je mogoče doseči tudi stvari, ki so prej
veljale za čudežne, pravi.
Letos ste organizirali tudi 1.
poletno šolo za kitariste, ki je potekala konec julija v Zavodu Dom sv. Jožefa.
Svoje znanje sem želela prenesti še ostalim učencem in dijakom,
učiteljem iz Slovenije in jim
predstaviti svojo dopolnjeno metodo poučevanja, ki vključuje več ustvarjanja:
prikaz načinov, kako izbrskati svoje talente in vaj za razvijanje posluha pri
pouku instrumenta. Poleg tega pa pomagati pri natančni tehnični in
interpretativni izdelavi skladb, ki so jih prinesli s seboj.
Poletno šolo ste poimenovali
Viva creativa?
Iskala sem ime, ki bi najbolj razložilo, kaj bomo na poletni šoli
počeli – se pravi: Naj živi ustvarjalnost. Pretežni del pouka je bil namenjen
razvijanju ustvarjalnosti, uglasbitvi pesmic in vajam za razvijanje posluha,
tudi plesu … Udeleženci poletne šole so se v četrtek tudi z ostalimi učenci, ki
jih poučujem v glasbeni šoli, predstavili Celjanom na koncertu pri Vodnem
stolpu. Učenci in dijaki so zapeli in zaigrali lastne skladbe in navdušili
občinstvo.
Omenili ste ples ...
Da, sama lastno kreativnost dodatno spodbujam in razvijam s kreativnim
plesom, ki je zelo tesno povezano z
ustvarjanjem skladb. Zato sem ga vključila v program 1. poletne šole Viva
creativa. Pri plesu smo si izmišljevali lastne gibe in odplesali, kar nam je v
tistem trenutku padlo na pamet, zraven pa smo po želji še kaj zapeli. Kreativni
ples nima določenih gibov. Vse je ples – gibi so spontani: odsekani, mehki,
prelivajoči ... To osvobaja telo in duha..
Kaj je po vašem ustvarjalnost v
vsakdanjem življenju?
Mislim, da je pravo življenje ustvarjalno življenje; da skuham nekaj,
kar ni po receptu, pa je vseeno dobro, da ustvarim svojo vrtno gredo, da si
izmislim, na kakšen način bi najbolj izkoristila 30 metrov svojega
stanovanja – postaviti pohištvo tako, da
bi lahko vanj spravila vse, kar potrebujem. Da, tukaj je treba biti res
ustvarjalen (smeh).
Kdaj je primeren čas za
ustvarjanje?
Kadar koli. Ne bi se strinjala, da je ustvarjanje možno le, kadar smo
navdihnjeni. Z izkušenj lahko potrdim, da je možno kadar koli, če le želimo.
Pomembno je le, da odmislimo vse skrbi, da se popolnoma posvetimo stvari in
poslušanju sebe, da ne poslušamo svojega uma, ki nam pravi: ˝Ne morem, pretežko
je, nisem za to, ne gre mi …, ˝ temveč enostavno naredimo, kar čutimo v tistem
trenutku.
Poučevanje vam je torej pisano
na kožo.
Ja zelo rada poučujem. Verjamem, da se lahko pri vsakem učencu da
izbrskati talent, tudi če ga ni na površju in v to ne verjame. To lahko zelo
dobro ponazorim z lastno izkušnjo. Moja prva učiteljica kitare Irena Pajtler je
verjela v moj talent in prepričala moje starše, da so me spodbudili, da sem se
vpisala v srednjo glasbeno šolo in nato tudi nadaljevala šolanje na faksu ter
postala specialistka kitare … Sama nisem verjela, da sem tega sposobna. Zato
sem ji za spodbudo zelo hvaležna, ker sedaj zelo uživam v svojem poklicu.
Kaj bi sporočili našim bralcem?
Poiščite si konjiček, ki vas bo navdihoval in razveseljeval in s
katerim se bo vaša ustvarjalnost razcvetela in vas razveseljevala! Naj zaživi
vaša viva creativa!
