Ko sem začela meditirati, sem začela drugače poslušati in čutiti glasbene koncerte, bolj na energijski ravni - na podoben način kot v otroštvu. Večkrat sem pri poslušanju zaprla oči in začutila, da energija glasbenikov, ki igrajo z veseljem in ljubeznijo do glasbe zvočno preplavlja poslušalce. Da avra takšnih glasbenikov žari v svetlobi in pri tem ni pomembno katero zvrst glasbe igrajo in če je kje kakšna napaka ali če slučajno pojejo malo "favš". Njihovo energijsko telo oddaja svetlobo in preko zvoka instrumentov jo predajajo naprej. Najmočneje sem prisotnost svetlih energij glasbe začutila kot študentka na koncertih kitarista Pavla Steidla. Kitarist je na koncertu, katerega sem se udeležila, takrat igral brez strahu, brez negativnih misli, da mu kaj ne gre, brez pričakovanj pohvale ... Med izvajanjem glasbe je bil le »tukaj in zdaj« v trenutku. Energija se je zaradi iskrenosti izvajalca posledično dvignila skoraj pri vseh poslušalcih. Kar sem čutila, kot da je vsa dvorana zažarela v svetlobi. Svetloba je bila posledica splošnega dobrega počutja in pozitivnih misli ljudi v dvorani. Po poslušanju koncerta sem se še bolj zavedla, da je zdravilna moč glasbe odvisna le od glasbenika samega, od tega koliko je on kot duša osvobojen ega in njegovega energijskega stanja. Te ugotovitve in videnja-čutenja so me še bolj spodbudila k »delu na sebi«.
