Poučevanje:Tako neizgovorjene kot izgovorjene misli imajo isto moč, "pozitiven ali negativen" vpliv na učence"

Bilo je na eni izmed delavnic Magičnost gibanja, kjer smo se lahko na ˝lastni koži˝ prepričali, kakšno moč imajo misli-izgovorjene ali neizgovorjene. Takrat smo se razdelili v skupine po tri. Dva sta imela nalogo, da o tretjem le v mislih razmišljata, kakor se bosta v tistem trenutku odločila. Nekaj časa sta oba o tretji osebi razmišljala pozitivno, nekaj časa negativno, in to sta poljubno menjavala. Tretja oseba je ob tem imela zaprte oči in bila pozorna na občutke, ki so se ji ob tem porajali. Nato so se vloge zamenjale. Na koncu tehnike smo se pogovorili, kaj smo začutili. Ugotovili smo, da se misli in občutki prenašajo ˝po zraku˝, saj jih je mogoče začutiti tudi, če niso izgovorjene. Sama sem negativne misli čutila kot neprijetne občutke, kot težek oblak okrog glave. Pojavile so se bolečine v ramenih in občutek zatrdelosti v telesu. Pozitivne misli pa sem čutila kot lahkotnost, pretočnost. Moje telo ni bilo več tako zakrčeno in bila sem bolj sproščena, lažje sem dihala. 

Po tem preizkusu na ˝lastni koži˝ sem začela biti bolj pozorna na svoje misli, kako sama sebi škodujem, kadar razmišljam negativno. Nato pa še, kako z nekaterimi mislimi (tudi neizgovorjenimi) škodujem drugim, svojim bližnjim in učencem. Začela sem se vse bolj zavedati, kakšno odgovornost imam. Pri pouku sem postala vedno bolj pozorna na to, kaj razmišljam, kako poučujem, kako se obnašam. V začetku svoje učiteljske poti sem  uporabljala privzete misli po katerih sem bila vzgajana sama.  Ko sem začela po vsakem učnem dnevu izvajati meditacijsko tehniko rekapitulacijo- tehniko podoživljanja svojih misli, svojega obnašanja pri pouku, pa sem postopoma ugotovila, da bom morala popolnoma izbrisati določene misli in napačna prepričanja, ki ne izhajajo iz miru srca, ker z njimi onemogočam napredek učencu ter oviram prenos znanja.

Pri pouku sem začutila tudi, da velikokrat tudi učenci sami sebi, s svojimi negativnimi mislimi in
prevzetimi mislimi "družbe" zagrenijo dneve. Razmišljajo: Jaz ne zmorem., Ne bo mi uspelo, pretežko je Nisem sposoben, --------- pravi, da v tej družini  nismo glasbeniki, ----------pravi, da ne znam peti, ----------- pravi da nima posluha, torej ga jaz tudi nimam… zagrenijo dneve. Te misli povzročijo na energijskem nivoju nastanek goste "megle" – temne energije okrog glave. In ta gosta energija povzroči blokade v možganih.  Ker zaradi blokade (ki si jo sami ustvarimo/jo) ni običajnega pretoka energije, se učenec uči s težavo, veliko počasneje usvaja snov, pojavijo se brezvoljni, depresivni občutki. Na fizičnem nivoju nastanejo glavoboli, bolečine v trebuhu, sključena drža, bolečine v ramenih … Vse, kar sem opazila pri učencih, sem seveda opazila tudi pri sebi.  

Nekoč mi je v sanjah duhovna učiteljica povedala, da so misli uroki, s katerimi na nek način "urekaš-kodiraš" sebe in druge, in me opozorila, naj bom zelo pozorna, kaj razmišljam v vsakem trenutku.
V tistem času smo na delavnicah magičnost gibanja  večkrat izvajali: tehniko vizualizacije z vijoličnim plamenom, ki poleg ostalega dobrega transformira in izniči negativne misli (negativno misel enostavno odvržemo v plamen, ki si ga predstavljamo pred seboj, misli ne obsojamo, samo ukažemo naj se izniči), in tako sta plamen in rekapitulacija postala moja zvesta spremljevalca.  

Postopoma je z rastjo mojega zavedanja in spreminjanja sebe moj poklic postal veselje in sodelovanje prinašajoč. S tem pa tudi dodaten dokaz, da je "sreča" mojega življenja odvisna le od mene same, od mojega razmišljanja in posledičnih dejanj.