V
rekapitulaciji (meditacijski tehniki) svojega pouka instrumenta sem se začela zavedati, kako moje podzavestne ali zavestne misli,
prepričanja (privzeta iz šolanja, kako naj bi pouk potekal, kaj naj bi učence učila
…) energijsko vplivajo na "učence", jih na nek način kodirajo in kako pomembno je, da svojih
»kod« ne prenašam nanje.
Začutila
sem, da želim, da učenci ostanejo
samostojni in svobodni v svojem spoznavanju z glasbo. Da prosto izbirajo, kaj
želijo igrati, kako želijo igrati. Si izmislijo še kakšen svoj način igranja,
ustvarjajo in izvajajo glasbo, ki jim je všeč in predvsem ohranijo veselje do izvajanja glasbe tudi po končanem šolanju.
Da bi jim to
lahko omogočila, sem najprej morala v meditaciji ozavestiti, kako sem "zakodirana" sama in se zavestno odločiti, da opustim vse ideje o
tem, kako naj bi kaj moralo zveneti, katera glasba bi bila za učence primerna
(glede na mojo akademsko "mnenje" ali po najnovejših raziskavah)...
Čutim, da je "napačno", da bi otroka silila k igranju neke zvrsti glasbe, ki je on ne čuti in mu ni všeč.
Z vsiljevanjem svojih idej in prepričanjem samo v svoj prav brez obrazložitve, večina otrok žal kaj kmalu izgubi veselje do učenja instrumenta. Še posebno sedaj, ko otroci odraščajo v popolnoma drugačnem okolju, kot je odraščala moja generacija. Ko imajo veliko več dodatnih krožkov, dejavnosti in se dnevno srečujejo z različnimi zvrstmi glasbe ...
Čutim, da je "napačno", da bi otroka silila k igranju neke zvrsti glasbe, ki je on ne čuti in mu ni všeč.
Z vsiljevanjem svojih idej in prepričanjem samo v svoj prav brez obrazložitve, večina otrok žal kaj kmalu izgubi veselje do učenja instrumenta. Še posebno sedaj, ko otroci odraščajo v popolnoma drugačnem okolju, kot je odraščala moja generacija. Ko imajo veliko več dodatnih krožkov, dejavnosti in se dnevno srečujejo z različnimi zvrstmi glasbe ...
Tako se je v
srcu prebudila ideja: Naj vsak učenec sestavlja svoj učni načrt po svojih glasbenih željah.
Učenca lahko
naučim osnove igranja na instrument ali tehniko za igranje klasične glasbe na
kitari, ampak le v primeru, če in dokler si on to želi. Lahko mu predam vse svoje
akademsko znanje ampak se hkrati zavedam in sem pripravljena na trenutek, ko/če
se učenčeva želja po raziskovanju-ustvarjanju, ali izvajanju glasbe (določene glasbene zvrsti), prebudi.
Da sem ves čas odprta za njegove nove ideje in želje, če se slučajno prebudijo in jih skupaj
uresničimo.
Nekateri učenci se radi učijo pravil klasičnega igranja kitare. Drugi
pa raje igrajo druge glasbene zvrsti ali raziskujejo po svoje in čutim, da je moja naloga, da jim to omogočim, če želijo.
Takšno učenčevo raziskovanje-začetki improvizacije-se velikokrat spontano zgodi med poukom, ko otrok začne igrati nekaj po svoje, ali preizkuša tone na instrumentu … In te trenutke učenčevega raziskovanja je potrebno z vsem spoštovanjem njegovih idej dopustiti in jim v tišini prisluhniti.
Takšno učenčevo raziskovanje-začetki improvizacije-se velikokrat spontano zgodi med poukom, ko otrok začne igrati nekaj po svoje, ali preizkuša tone na instrumentu … In te trenutke učenčevega raziskovanja je potrebno z vsem spoštovanjem njegovih idej dopustiti in jim v tišini prisluhniti.
Spoznala sem,
da je pomembno da svojega učenja, idej ne vsiljujem otrokom, ampak predam svoje
znanje na način kot »eno izmed možnosti« in si ne domišljam, da je znanje igranja
instrumenta pridobljeno na fakulteti edino pravo. In tu ne gre za to, da ne bi
spoštovala ali bila nehvaležna za svoje
pridobljeno znanje, ki sem ga prejela.
Gre le za spoštovanje
bitja otroka, njegovih glasbenih želja, vseh njegovih glasbenih stvaritev,
poskusov ustvarjanja ...
Upoštevanje okolja v katerem otrok odrašča (glasba, ki jo poslušajo doma, selitev, bolezen, težave v šoli, ločitev ...)
Omogočanje in dopuščanje svobodnega izražanja in da je pri tem potrebno neke lastne fiksne ideje, ki jih nismo preverili v srcu, opustiti. Nekateri učenci na primer čutijo da jih izvajanje rock glasbe opogumlja in prebuja, drugi učenci pa npr. čutijo, da bi radi izvajali nežne pop popevke, ker v določenem obdobju življenja morda potrebujejo več sprejemanj, nežnosti, ljubezni ... In čutim, da je prav, da jim to omogočim, da izbirajo skladbe, ki jih "potrebujejo": nekatere opogumljajo, razveseljujejo, napolnejo z ljubeznijo, spodbujajo ali jim pomagajo izraziti žalost in druga čustva, ki "bremenijo" njihova srca... Še posebno čutim, da otroci v najstniškem obdobju potrebujejo največ razumevanja, spoštovanja ter spodbudno podporo brez označevanja "da so pubertetniki".
Življenje izhaja iz besede Živ. In če hočemo, da smo Živi, da resnično Živimo polno ustvarjalno življenje, v katerem se bo zmeraj porajalo nekaj novega, se je potrebno zavedati svojih misli, prepričanj, se nikoli ne oklepati določenih misli, se »fiksirati«. Ampak pustiti sebi in drugim, da se iz srčnosti in tišine v nas prebudijo nove in nove ideje, načini … se zavedati, da obstaja neskončno možnosti, stilov glasbe … in da smo ljudje –učenci in učitelji kreatorji-sposobni marsičesa, če le želimo in si vzamemo čas za raziskovanje.
Upoštevanje okolja v katerem otrok odrašča (glasba, ki jo poslušajo doma, selitev, bolezen, težave v šoli, ločitev ...)
Omogočanje in dopuščanje svobodnega izražanja in da je pri tem potrebno neke lastne fiksne ideje, ki jih nismo preverili v srcu, opustiti. Nekateri učenci na primer čutijo da jih izvajanje rock glasbe opogumlja in prebuja, drugi učenci pa npr. čutijo, da bi radi izvajali nežne pop popevke, ker v določenem obdobju življenja morda potrebujejo več sprejemanj, nežnosti, ljubezni ... In čutim, da je prav, da jim to omogočim, da izbirajo skladbe, ki jih "potrebujejo": nekatere opogumljajo, razveseljujejo, napolnejo z ljubeznijo, spodbujajo ali jim pomagajo izraziti žalost in druga čustva, ki "bremenijo" njihova srca... Še posebno čutim, da otroci v najstniškem obdobju potrebujejo največ razumevanja, spoštovanja ter spodbudno podporo brez označevanja "da so pubertetniki".
Življenje izhaja iz besede Živ. In če hočemo, da smo Živi, da resnično Živimo polno ustvarjalno življenje, v katerem se bo zmeraj porajalo nekaj novega, se je potrebno zavedati svojih misli, prepričanj, se nikoli ne oklepati določenih misli, se »fiksirati«. Ampak pustiti sebi in drugim, da se iz srčnosti in tišine v nas prebudijo nove in nove ideje, načini … se zavedati, da obstaja neskončno možnosti, stilov glasbe … in da smo ljudje –učenci in učitelji kreatorji-sposobni marsičesa, če le želimo in si vzamemo čas za raziskovanje.
Tako "mlademu glasbeniku" omogočimo, da spoznava in prebuja svojo brezmejno moč
kreiranja, da postaja vedno bolj samostojen posameznik, ki iskreno brez strahu pred učiteljem izraža svoja čustva in želje in vedno bolj spoznava, kako "dobra prijateljica" na življenjski poti je glasba.
