»
Za stvaritev nove družbe mora biti vsakdo izmed nas resnični učitelj, kar
pomeni,
da moramo biti oboje, učenec in profesor; sami
sebe moramo vzgojiti in izobraziti.
Če obstajata ljubezen in svoboda v srcih samih
učiteljev, bodo do vsakega učenca pristopili z mislijo na njegove potrebe in
težave; in potem ne bodo zgolj avtomati, ki delujejo po metodah in formulah,
pač pa bodo spontana človeška bitja, vedno budna in pazljiva.«
(J. Krishnamurti: Vzgoja in izobraževanje in
pomen življenja)