CITATI

» Za stvaritev nove družbe mora biti vsakdo izmed nas resnični učitelj, kar pomeni,

 da moramo biti oboje, učenec in profesor; sami sebe moramo vzgojiti in izobraziti.

 Če obstajata ljubezen in svoboda v srcih samih učiteljev, bodo do vsakega učenca pristopili z mislijo na njegove potrebe in težave; in potem ne bodo zgolj avtomati, ki delujejo po metodah in formulah, pač pa bodo spontana človeška bitja, vedno budna in pazljiva.«

 (J. Krishnamurti: Vzgoja in izobraževanje in pomen življenja)

Otroci so kot rože.
Nekatere je treba veliko zalivati, druge pa redko.
Nekatere imajo rade veliko sončnih dni, druge pa cvetijo v senci.
Če bom ravnal z njimi enako, bo ena zacvetela, druga pa umrla.

Vse imajo liste, stebla, rože - podobne, a vendar drugačne.
Vse so lačne nege.
Ne razvijajo se tako, da sedimo ob njih cel dan, ampak zato, ker jih prav negujemo.
Obstajajo Mačehe, Petunije, Geranije, Oleandri, Žafrani, Gladiole in Vrtnice.
Ena se odpre prej, druga kasneje, ampak vsaka je posebna, vsaka je edinstvena.
Ne morem primerjati druge z drugo.
Mogočne Gladiole niso nič boljše od majhnih Mačeh.
Samo drugačne.
Ne morem prisiliti Vrtnice, da cvetijo prej, ker so Mačehe že zunaj.
Vse kar lahko naredim je, da jih spoznam.
Poskušam razumeti, kako se najboljše počutijo na mojem vrtu.
Za njih bom skrbel na ustrezen, individualni način.
Se navduševal nad njimi,
kajti ko rastejo, postajajo močnejše.
Takrat vse zacvetijo.
Prirejeno po Friedrich Fröbel

 

Učenje s srcem je podobno soncu, ki sveti. Sveti iz čistega miru, brezpogojno. In ko posveti, vsi "prikukamo" na plano in si ga želimo še več. Čim dlje bi radi bili v njegovem obsevu, vse dokler ne napolnimo »baterij« in naslednji dan spet in spet. Z veseljem se mu predamo, ker ničesar ne vsiljuje, samo sveti in ob njem še mi zasvetimo, polni novih idej in volje do življenja, z ljubeznijo in hvaležnostjo do tistega, kar počnemo. In vsak od nas lahko postane sonce. (A. Svetlin)