SPODBUJANJE OTROK K USTVARJANJU LASTNE
GLASBE
Pri pouku glasbe, lahko otroke že od samega začetka učenja spodbujamo k ustvarjanju lastnih skladb, uglasbitvi pesmi, raziskovanju novih načinov igranja in raziskovanju zvočnih možnosti instrumenta (iskanju zanimivih akordov ...). Ko se otroci naučijo prvo lestvico, lahko že začenjajo improvizirati z naučenimi toni in takoj tudi ugotovijo, da je učenje lestvic namenjeno ustvarjanju skladb, improvizaciji … Lahko pa jih spodbudimo tudi k ustvarjanju brez omejevanja z lestvicami ... Enostavno predlagamo, da poskušajo umiriti um in začnejo po svoje kombinirati tone, iščejo in sestavljajo svoje akorde, melodije in jih v tišini poslušamo, dokler je učencem to zanimivo početi. Če pri poslušanju ne postavljamo nobenih omejitev, popravkov, komentarjev … ampak res samo poslušamo, je to najlepše darilo, ki ga lahko podarimo – svobodo raziskovanja zvokov brez omejitev.
Ustvarjanje skladb, uglasbitev pesmi, improvizacija je nekaterim otrokom zelo ljuba dejavnost. Igranju instrumenta daje "magičen" raziskovalni pridih, sprostitev ... Še posebno najmlajšim, ki niso obremenjeni s cilji, kot se žal mnogokrat zgodi starejšim zaradi omejujočih lastnih ali privzetih misli.
Otroke je dobro spodbujati k ustvarjanju, k izražanju z glasbo na svoj način.
Žal se pogosto zgodi, da jih starejši omejujemo s svojimi komentarji ali ne spoštujemo njihovih stvaritev in jim na ta način velikokrat nevede vzamemo veselje do ustvarjanja, do raziskovanja. Zato je pomembno, da smo zelo pazljivi v svojih komentarjih, tako izrečenih kot neizrečenih. Kajti naše misli vplivajo na druge bolj kot se marsikdo zaveda. Še posebno pa vplivajo na otroke, ki odraslim velikokrat »slepo« verjamejo.
Pouk lahko postane zelo zanimiv, če smo se kot učitelji pripravljeni učiti in raziskovati tudi po zaključenem glasbenem šolanju. Če dopuščamo otrokom svobodo do ustvarjanja česa novega, npr. njihovega glasbenega stila ... in njihove stvaritve spoštujemo brez vpletanja svojih idej ali spreminjanjem /popravljanjem njihovih stvaritev. Tako kot spoštujemo stvaritve odraslih.
Med seboj smo drugačni, z različnimi izkušnjami in vsak ima svoje glasbene želje, nekoč morda svoj način igranja ali glasbeni stil. Spoštujmo to, spodbujajmo ustvarjanje novega, ne ustavljajmo lastnega razcveta in razcveta naših učencev, njihovih idej, z mislimi, komentarji, kot da vemo vse, ker smo zaključili študij. Preseči lastne omejitve, se venomer spraševati ali je to kar počnemo res v najvišje dobro vseh, zahteva od človeka budnost, prebuja srce, daje življenju pridih raziskovanja in možnost ustvarjanja novega - vedno drugačnega. Na televiziji sem nedavno prisluhnila intervjuju z Lojzetom Slakom, ki je potrdil, da njegova glasba ne bi nastala, če bi ga nekdo v svoji šoli omejil s točno določenim stilom in načinom igranja. Na svetu obstaja ogromno glasbenih samoukov, ki to potrjujejo in s svojimi stvaritvami, novimi glasbenimi stili navdušujejo. Mnogi izmed njih tudi brez osnovne glasbene izobrazbe.
